Po postu - tretji dan

Torej post je za mano. Po treh dneh sem prišla na normalno prehrano. S tem, da sem imela 3 lahke obroke na dan. Zajtrk ob 9h, kosilo ob 14h in večerjo ob 18 h ali 19h. Za zajtrk sem drugi dan jedla mehko kuhano jajce s skoraj nič kruha, za kosilo lososa in solato in večerjo borovničev zavitek. Tretji dan sem zajtrkovala banano, za kosilo pojedla testenine z brokolijem in večerjo breskev. Po treh dneh sem tehtala 53 kg, a obseg beder se mi še vedno zmanjšuje.
Ostajam na lahki hrani brez kruha in kombinaciji proteinov z zelenjavo oz. škroba z zelenjavo. Večerjam najkasneje ob 19h, če se da pa ob 18h. Precej pijem in telovadim. Če bi imela varstvo, bi tudi tekla zvečer, tako pač ne. Počutim se čudovito. Obleke, ki so mi bile tesne, so mi zopet prav.

Konec POSTA - prvi dan

Danes zjutraj je bilo konec mojega posta. Počutila sem se super, le spala sem zopet slabo in se zbudila zgodaj. Sem pa zato v miru opravila tehtanje in meritve ter odtelovadila.
Torej: izgubila sem 3,6 kg, 3,5 cm v pasu, 4 cm zadnjice, 3,5 cm beder in 1 cm v narti. Pri svojih 162 cm višine imam sedaj zopet 52 kg, kot pred porodom. Vesela sem!
Apak s koncem posta še ni vse končano. Telo se mora 1/3 časa posta privajati nazaj na hrano. To pomeni, da moram v naslednjih 3 dneh jesti 1/3 normalnih obrokov hrane in še to od začetka predelano in mehko, podobno kot privajanje dojenčka na hrano. Najbolje si je pripraviti jedilnik in se ga držati, ker drugače lahko pride do nekontroliranega hranjenja, kar pa je škodljivo za prebavo. Verjetno bom v naslednjih treh dneh izgubila še nekaj teže.
Moj jedilnik danes:
zajtrk - jogurt (nikoli več jogurta, ker me je od njega zabolel želodec, bolje čokolino)
kosilo - krožnik zelenjavne juhe (ne poln)
večerja - košček domačega borovničevega zavitka s skuto

7. dan POSTA

Danes ponoči sem spala zelo slabo, najprej nisem mogla zaspati, potem pa sem se čisto zbudila še enkrat ponoči in se prebudila že ob pol sedmih. Do zdaj sem postne noči spala kot ubita. V bistvu sem post danes prenašala zelo v redu, brez pretirane lakote, le z občasnimi prebliski lakote. Ker vem, da je zadnji dan posta, sem kar precej ponosna nase, moralo in samozaupanje imam na višku.
Noben post ni lahek, a včasih je bilo dosti slabše. Imam občutek, da je vsak post lažje prenašati. Prvi je bil najtežji, ker je bilo vse novo, vsi občutki nepredvidljivi, uspehi nepoznani. Res pa je, da se vedno postim avgusta, ko so zvezde v mojem rojstnem znamenju. Pa ne gre za to, ampak za dejstvo, da je poletje, s soncem in boljšo energijo. Opažam, da če je med postom kakšen deževen dan, je takoj počutje na psu. Tudi v tem postu se mi je to enkrat zgodilo in res je bil tisti dan deževen. Poskusila sem enkrat s postom v februarju in bilo je zelo naporno.
Zjutraj sem se danes prebudila z  manjšimimi podočnjaki oz. zateklimi očmi. Tega pojava ne poznam, zato sem bila presenečena, a vem da je zaradi pomanjkanja soli v telesu. To sem v tem postu res malo zanemarila.
Zato sem danes za kosilo spila mineralni napitek Ca, drugače pa zeleni in večinoma zeliščni čaj. V zelo strogem postu bi se morala odpovedati tudi pravemu čaju.
Po tem, ko sem se zvagala in premerila, sem se danes zopet lotila jutranje telovadbe, ki jo opravljam redno zadnjih 20 let. Med nosečnostjo in po porodu s carskim rezom sem jo opustila. Torej se danes vračam na to jutranjo rutino. Gre za vaje na tleh v dnevni sobi, kjer imam tapison. Vaje trajajo okoli 15 minut. Gre pa za vaje, ki krepijo mišice zadnjice, beder in trebuha (200 trebušnjakov). Naredim pa tudi sklece, kolikor jih pač zmorem.

6. dan POSTA

Lep dan je bil danes. Nobenih problemov s prenašanjem posta in skoraj nič lakote, pa tudi jaz sem psihično se skulirala. Počutim se zelo dobro, tako fizično kot duševno. Le miganje mi manjka. Med postom običajno tečem normalno ali celo kolesarim, a letos sem se temu odpovedala, ker imam strogi post. Predvsem zato, ker imam izredno nizek pritisk in se mi že brez posta včasih vrti.
Med postom mi prebava miruje, zato ne hodim na veliko potrebo. Po postu prebava začne normalno delovati brez problemov. Želim si, da bi se naslednjič pred postom klistirala. A se bom o tem morala še pozanimati. Menda je dobro, da bi si človek vsake toliko časa očistil črevesa, kamor se leto za letom nalagajo nesnage, ki jih uživamo z današnjim načinom prehranjevanja.
Danes sem zopet zjutraj popila japonski zeleni čaj, nato pa vodo, a mi ta vedno manj paše. Za kosilo sem pojedla zajemalko redke zajčje juhe brez vseh dodatkov,
Od včeraj sem izgubila 300 g teže in izgubila na bedrih kar 2 cm. Pri tem merjenju obsega trebuha, zadnjice, beder in narti je precej problemov. Uporabljam šiviljski meter in skušam izmeriti tam, kjer je največji obseg, a ne gre idealno. Zato se zgodi tudi, da obseg med dnevi naraste, a važen je končni rezultat po postu.

Še en dan in začnem s popostnimi dnevi prilagajanja na hrano. :-)

5.dan POSTA

Dan je minil dobro, opažam pa pomanjkanje potrpljenja in razdražljivost, predvsem zato, ker ves čas delam in se ukvarjam z Evito. Razpoloženje tudi zato ni takko sproščeno, kot običajno, ko sem več počivala in meditirala med postom. Zjutraj sem si po tuširanju privoščila in nahranila kožo po celem telesu z kokosovim maslom. Bilo je zelo uživaško. Od včeraj sem izgubila 700 g, torej v treh dneh 2,7 kg, to je zelo veliko. Očitno sem res potrebovala post, da se rešim navlake v telesu.
Danes me je huda lakota  minila, le rahlo me spomni od časa do časa na post. Opažam pa zelo izostren vonj, predvsem na hrano. Se mi zdi, da se kar s tem nahranim. Seveda se me hrana, ki jo pripravljam mika, a niti ne pomislim, da bi jo poskusila. To je disciplina, ki jo treniram. Sploh mi ne pride na misel, da bi kdaj post prekinila, kvečjemu sem ga enkrat potegnila na 10 dni.
Danes sem si zopet za zajtrk privoščila zeleni čaj. za kosilo pa sem si zopet privoščila pol skodelice juhe. vmes sem pila vodo.

4. dan POSTA

Danes je bil v bistvu najlažji dan posta do sedaj. Ves čas sem se počutila dobro, lakoto sem začutila samo dvakrat in še to ne za dolgo. Bila sem z Evito in Veroniko v Ljubljani v živalskem vrtu in kasneje še v BTC. Vozila sem avto in pazila sem, da sem bila ves čas zelo pozorna, ker post ni najboljši čas za avto. No, enkrat sem res zgrešila izvoz.
Zjutraj sem popila zeleni čaj, nato vodo, za kosilo pa sem si danes privoščila nekaj žlic slane redke goveje juhe. S tem sem želela pridobiti nekaj elektrolitov oz. soli, kar je pomembno telesu zagotavljati med postom. Minerali se lahko pridobijo tudi z mineralno vodo.
Izgubila sem 500 g, kar je skupaj v treh dneh 2 kg.

3. dan POSTA

Kar gre. Danes sem imela poslovni dan, zato sem dejansko pozabila, da imam post. Le v čokoladarni Lucifer, ko so mi poleg čaja prinesli še čokoladico, sem jo morala ignorirati. ;-(
Neprijetno je, ker sem se včeraj prehladila v restavraciji Nova, ker imajo tako hladno klimo. Zdaj me rahlo boli grlo in ni preveč fajn, ker ne smem uporabljati nobenih blažil, kot so recimo žganje, septolete ali med.
Danes opažam že nekatere spremembe na počutju, a je na splošno moje psihično stanje še vedno zelo pozitivno. Postajam pa že bolj počasna, raztresena in občutljiva. Rahlo sem začutila občutljivost sklepov in hrbtenice. Od včeraj sem izgubila kar 800 g, kar me izredno preseneča, torej v dveh dnevih že 1,5 kg. Obseg trebuha se mi je zmanjšal za 1 cm in prav tako obseg beder.
Pila sem danes nekoliko manj, ker se enostavno ne morem toliko nalivati.
Kar se tiče domačih, mož še ni opazil mojega posta in ker ga ne odobrava, mu tudi ne govorim o tem. Me res zanima, kdaj bo opazil, da nič ne jem. Mama se je od začetka strinjala, danes pa mi je že začela pridigati, da sem suha in ne potrebujem posta. Te stvari me spravljajo v slabo voljo. Zato tudi večinoma ljudem okoli sebe ne pripovedujem o svojem postu, ker ne razumejo globine tega dejanja.

Sicer sem pa na začetku pozabila povedati svoje mere: višina 162 cm in moja teža pred postom 55,4 kg.

2. dan POSTA

Tudi drugi dan mojega posta je potekal brez problemov. Moje razpoloženje je še vedno dobro. Po enem dnevu sem imela kar 700 g manj, kar je skoraj neverjetno, morda zaradi strogega posta. Ponavadi težo izgubljam bolj počasi. Bomo videli, kako bo jutri? Danes sem opazila spremembe kože na obrazu. Ker se mi je začelo čistiti telo, se mi je pojavilo nekaj mozoljčkov, čeprav imam drugače čisto kožo. Zjutraj, ko sem se zbudila in vstala, se nisem počutila najbolje, naenkrat sem se začela močno potiti in se počutila res bedno. To počutje pripisujem zmanjšanemu vnosu tekočine zvečer in izredni sopari v zraku. V parih minutah je bilo bolje, takoj ko sem se stuširala z mlačno vodo. Lakota se mi je danes pojavljala le dvakrat in še to manj izrazito. Pila sem zeleni čaj in vodo in to je bilo vse.

1. dan POST

V zadnjih 15ih letih se vsako poletje lotim sedem dnevnega posta. Zakaj? Prvič sem se ga lotila iz čisto banalnega razloga: izgubiti odvečne kilograme. Ti boš hujšalam, saj si vitka, mi pravijo zavaljene znanke. Saj ravno zato, ker takšna hočem ostati in se na žalost čez zimo nabere kakšen kilogram preveč in kavbojke postajajo pretesne. Sicer dokaj redno telovadim in tečem, a vseeno. Preveč mi zapašejo prigrizki in sladkarije. Še posebej po zadnjem porodu pred 3 leti, ko sem zaradi dojenja izdatno "skrbela" za kalorije in se poznim večerjam še danes ne morem upreti. Zato so mi obviselo 5 kg več in počutim se neprijetno. Obleke so mi postale pretesne, sploh kavbojke. Zaradi otroka sem post zadnji dve leti izpustila -vsak izgovor prav pride.
No, danes sem se ga lotila. Pri tem sem se odločila, da bo tokrat strogi post, samo voda in zeliščni čaji. 7 dnevni post je ravno primeren, ker ni potreben zdravniški nadzor in tudi mine kar hitro. Ponavadi izgubim 2-3 kg in to težo potem tudi obdržim - do naslednje pomladi. Ko sem se prvič srečala s postom, je bilo najtežje, zdaj poznam potek in v bistvu uživam v postu. To je čas, ko se ne obremenjujem s hrano in se predam delu in svojim mislim. Ker kuham za družinske člane, je bil to zame poseben izziv. A ni problema, hrano pred serviranjem tudi poližem, da je okus primeren, a ničesar ne pojem. Do zdaj se še nisem spozabila med postom. Občutki lakote se prikradejo občasno in hitro minejo, pomaga pitje in družba. Vmes nastopi dan krize, ko mi pade energija pod nulo in temu primerno je tudi počutje slabo. A mine in naslednji dan padem v občutke blažene mirnosti in polnih misli.
Vse se dogaja v glavi in post jemljem tudi kot del samopreizkušanja in discipline. Po njem se vedno počutim kot prerojena in tudi obleke so mi zopet prav. Zato sem se tudi tega posta lotila z veseljem in velikimi pričakovanji. Predvsem se želim očistiti glavo, če pa pri tem izgubim še kg ali dva pa toliko boljše!

Današnji 1. dan posta je potekal brez večjih problemov. Zjutraj sem se stehtala in premerila boke, bedra in trebuh ter vse zabeležila v zlato beležnico. Napade lakote sem občutila samo dvakrat, a so zelo hitro minili. Zjutraj sem popila zeleni čaj, potem pa vodo vsaki dve uri in vmes še 2 krat melisin čaj. Moje misli so zbrane in sem izredno produktivna ter optimistična, prav zadovoljna sama s seboj. Počutim se lahko in vitko, čeprav nisem verjetno izgubila še nič mase.