Dan na dan, palača!: Dva meseca po postu

Dan na dan, palača!: Dva meseca po postu: Od moje preusmeritve v glavi in predvsem od odločitve, da spremenim način življenja v zadnjih nekaj letih, je več kot dva meseca. Ugotavljam...

Dva meseca po postu

Od moje preusmeritve v glavi in predvsem od odločitve, da spremenim način življenja v zadnjih nekaj letih, je več kot dva meseca. Ugotavljam, da se je moje počutje neverjetno izboljšalo. Precej evforično in polna energije  se počutim; nekako tako, kot sem življenje doživljala ves čas mojiega več kot enoletnega bivanja na Japonskem.

Po tem, ko sem pridobila na liniji po postu, sem ohranila dietni način prehranjevanja vse do danes in ga mislim nadaljevati, dokler mi bo odgovarjalo. Prehranjujem se po metodi ločenega prehranjevanja. Pomeni, da se pri istem obroku izogibam več kot dvema vrstama živil. Kombiniram beljakovine in zelenjavo in škrob in zelenjavo. Sladkor in hranjenje po 18. uri sem odstranila iz svojega življenja. Ohranjam ritem ene vrste živil preko celega dneva, npr. imam škrobni ali pa beljakovinski dan. Nikoli nisem lačna in se tudi kakšno nedeljo močno pregrešim. Če je pregreha prehuda, jo nadoknadim z dnevom posta. Poiskala sem predloge jedilnika po WHO dieti.
http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=aktualno&nid=3&nov=diete

Za to metodo diete sem se odločila iz dveh razlogov:

• ker mi je o dobrih izkušnjah pripovedovalo nekaj resnih ljudi in 
• ker sem se hotela znebiti tudi kandide, ki me preganja z neprestanimi vnetji po zadnjem porodu.

Naj navedem še svoje uspehe: izgubila sem 5 debelih kg, 5 cm v pasu, 7 cm v bokih in 8 cm na vsakem bedru. Da ne govorim o tem, da lahko oblečem vse obleke, ki jih zadnja leta niti v sanjah nisem mogla več. Res, da se na trenutke, ko se oblečem v črno, zdim sama sebi kar predrobna. A maščobe vstrajno izginjajo iz mojega telesa in to me skrajno veseli.

Zanimivo, za dieto se je odločil tudi moj soprog, ki običajno vse moje predloge omalovažuje...

NAŠ STANDARDNI NAČIN PREHRANE JE PRAVA ZMOTA IN DALEČ OD POTREB NAŠEGA ORGANIZMA!!!!

Po postu - tretji dan

Torej post je za mano. Po treh dneh sem prišla na normalno prehrano. S tem, da sem imela 3 lahke obroke na dan. Zajtrk ob 9h, kosilo ob 14h in večerjo ob 18 h ali 19h. Za zajtrk sem drugi dan jedla mehko kuhano jajce s skoraj nič kruha, za kosilo lososa in solato in večerjo borovničev zavitek. Tretji dan sem zajtrkovala banano, za kosilo pojedla testenine z brokolijem in večerjo breskev. Po treh dneh sem tehtala 53 kg, a obseg beder se mi še vedno zmanjšuje.
Ostajam na lahki hrani brez kruha in kombinaciji proteinov z zelenjavo oz. škroba z zelenjavo. Večerjam najkasneje ob 19h, če se da pa ob 18h. Precej pijem in telovadim. Če bi imela varstvo, bi tudi tekla zvečer, tako pač ne. Počutim se čudovito. Obleke, ki so mi bile tesne, so mi zopet prav.

Konec POSTA - prvi dan

Danes zjutraj je bilo konec mojega posta. Počutila sem se super, le spala sem zopet slabo in se zbudila zgodaj. Sem pa zato v miru opravila tehtanje in meritve ter odtelovadila.
Torej: izgubila sem 3,6 kg, 3,5 cm v pasu, 4 cm zadnjice, 3,5 cm beder in 1 cm v narti. Pri svojih 162 cm višine imam sedaj zopet 52 kg, kot pred porodom. Vesela sem!
Apak s koncem posta še ni vse končano. Telo se mora 1/3 časa posta privajati nazaj na hrano. To pomeni, da moram v naslednjih 3 dneh jesti 1/3 normalnih obrokov hrane in še to od začetka predelano in mehko, podobno kot privajanje dojenčka na hrano. Najbolje si je pripraviti jedilnik in se ga držati, ker drugače lahko pride do nekontroliranega hranjenja, kar pa je škodljivo za prebavo. Verjetno bom v naslednjih treh dneh izgubila še nekaj teže.
Moj jedilnik danes:
zajtrk - jogurt (nikoli več jogurta, ker me je od njega zabolel želodec, bolje čokolino)
kosilo - krožnik zelenjavne juhe (ne poln)
večerja - košček domačega borovničevega zavitka s skuto

7. dan POSTA

Danes ponoči sem spala zelo slabo, najprej nisem mogla zaspati, potem pa sem se čisto zbudila še enkrat ponoči in se prebudila že ob pol sedmih. Do zdaj sem postne noči spala kot ubita. V bistvu sem post danes prenašala zelo v redu, brez pretirane lakote, le z občasnimi prebliski lakote. Ker vem, da je zadnji dan posta, sem kar precej ponosna nase, moralo in samozaupanje imam na višku.
Noben post ni lahek, a včasih je bilo dosti slabše. Imam občutek, da je vsak post lažje prenašati. Prvi je bil najtežji, ker je bilo vse novo, vsi občutki nepredvidljivi, uspehi nepoznani. Res pa je, da se vedno postim avgusta, ko so zvezde v mojem rojstnem znamenju. Pa ne gre za to, ampak za dejstvo, da je poletje, s soncem in boljšo energijo. Opažam, da če je med postom kakšen deževen dan, je takoj počutje na psu. Tudi v tem postu se mi je to enkrat zgodilo in res je bil tisti dan deževen. Poskusila sem enkrat s postom v februarju in bilo je zelo naporno.
Zjutraj sem se danes prebudila z  manjšimimi podočnjaki oz. zateklimi očmi. Tega pojava ne poznam, zato sem bila presenečena, a vem da je zaradi pomanjkanja soli v telesu. To sem v tem postu res malo zanemarila.
Zato sem danes za kosilo spila mineralni napitek Ca, drugače pa zeleni in večinoma zeliščni čaj. V zelo strogem postu bi se morala odpovedati tudi pravemu čaju.
Po tem, ko sem se zvagala in premerila, sem se danes zopet lotila jutranje telovadbe, ki jo opravljam redno zadnjih 20 let. Med nosečnostjo in po porodu s carskim rezom sem jo opustila. Torej se danes vračam na to jutranjo rutino. Gre za vaje na tleh v dnevni sobi, kjer imam tapison. Vaje trajajo okoli 15 minut. Gre pa za vaje, ki krepijo mišice zadnjice, beder in trebuha (200 trebušnjakov). Naredim pa tudi sklece, kolikor jih pač zmorem.

6. dan POSTA

Lep dan je bil danes. Nobenih problemov s prenašanjem posta in skoraj nič lakote, pa tudi jaz sem psihično se skulirala. Počutim se zelo dobro, tako fizično kot duševno. Le miganje mi manjka. Med postom običajno tečem normalno ali celo kolesarim, a letos sem se temu odpovedala, ker imam strogi post. Predvsem zato, ker imam izredno nizek pritisk in se mi že brez posta včasih vrti.
Med postom mi prebava miruje, zato ne hodim na veliko potrebo. Po postu prebava začne normalno delovati brez problemov. Želim si, da bi se naslednjič pred postom klistirala. A se bom o tem morala še pozanimati. Menda je dobro, da bi si človek vsake toliko časa očistil črevesa, kamor se leto za letom nalagajo nesnage, ki jih uživamo z današnjim načinom prehranjevanja.
Danes sem zopet zjutraj popila japonski zeleni čaj, nato pa vodo, a mi ta vedno manj paše. Za kosilo sem pojedla zajemalko redke zajčje juhe brez vseh dodatkov,
Od včeraj sem izgubila 300 g teže in izgubila na bedrih kar 2 cm. Pri tem merjenju obsega trebuha, zadnjice, beder in narti je precej problemov. Uporabljam šiviljski meter in skušam izmeriti tam, kjer je največji obseg, a ne gre idealno. Zato se zgodi tudi, da obseg med dnevi naraste, a važen je končni rezultat po postu.

Še en dan in začnem s popostnimi dnevi prilagajanja na hrano. :-)

5.dan POSTA

Dan je minil dobro, opažam pa pomanjkanje potrpljenja in razdražljivost, predvsem zato, ker ves čas delam in se ukvarjam z Evito. Razpoloženje tudi zato ni takko sproščeno, kot običajno, ko sem več počivala in meditirala med postom. Zjutraj sem si po tuširanju privoščila in nahranila kožo po celem telesu z kokosovim maslom. Bilo je zelo uživaško. Od včeraj sem izgubila 700 g, torej v treh dneh 2,7 kg, to je zelo veliko. Očitno sem res potrebovala post, da se rešim navlake v telesu.
Danes me je huda lakota  minila, le rahlo me spomni od časa do časa na post. Opažam pa zelo izostren vonj, predvsem na hrano. Se mi zdi, da se kar s tem nahranim. Seveda se me hrana, ki jo pripravljam mika, a niti ne pomislim, da bi jo poskusila. To je disciplina, ki jo treniram. Sploh mi ne pride na misel, da bi kdaj post prekinila, kvečjemu sem ga enkrat potegnila na 10 dni.
Danes sem si zopet za zajtrk privoščila zeleni čaj. za kosilo pa sem si zopet privoščila pol skodelice juhe. vmes sem pila vodo.